Strokovno delo

Genske banke predstavljajo enega ključnih načinov ohranjanja rastlinskih genskih virov (RGV) in s tem biotske raznovrstnosti. RGV se ohranjajo na različne načine, in sicer kot semena ex situ, v obliki kolekcijskih nasadov (in vivo – ex situ) ter v razmerah in vitro oziroma s krioprezervacijo.

Za dolgoročno ohranjanje RGV je ključno tudi varnostno hranjenje dvojnikov akcesij na ločeni lokaciji, skladno s standardi FAO, ki priporočajo hranjenje vzorcev na geografsko oddaljenem območju pod enakovrednimi ali boljšimi pogoji.

V Sloveniji rastlinska genska banka deluje v okviru Javne službe nalog rastlinske genske banke (JSRGB), vendar sistem varnostnega hranjenja najpomembnejših akcesij še ni v celoti vzpostavljen. Zato je potrebno razviti model trajnega varnega hranjenja, vključno z možnostjo shranjevanja v Svetovni semenski banki Svalbard, ki predstavlja pomemben del mednarodnega sistema za dolgoročno ohranjanje semenskega materiala.

Cilji

• Prispevati k ohranjanju biotske raznovrstnosti ter krepitvi ekosistemskih storitev;
• vzpostaviti model trajnega varnega hranjenja rastlinskih genskih virov iz JSRGB;
• zagotoviti varnostno hranjenje dvojnikov najpomembnejših akcesij na dodatni, ločeni lokaciji v Sloveniji ali tujini;
• opredeliti najbolj ogrožene akcesije glede na stopnjo ogroženosti;
• analizirati obstoječe stanje varnega hranjenja v Sloveniji ter določiti možne lokacije in institucije za izvajanje;
• pripraviti načrt razmnoževanja RGV ter zagotoviti dolgoročno ohranjanje različnih tipov zbirk (semena, kolekcijski nasadi, in vitro, krioprezervacija);
• omogočiti vključitev izbranih RGV v mednarodne sisteme varnostnega hranjenja (npr. Svalbard).

Predvideni rezultati

• Pripravljena analiza sedanjega obsega varnega hranjenja v slovenski rastlinski genski banki;
• izdelan model vzpostavitve trajnega varnega hranjenja RGV na dodatni lokaciji;
• opredeljene možne institucije in lokacije za varnostno hranjenje v Sloveniji in tujini;
• pripravljen prioritetni seznam najbolj ogroženih akcesij RGV;
• izdelan načrt razmnoževanja RGV z opredeljeno časovnico, lokacijami ter oceno potrebnih finančnih in kadrovskih virov;
• vzpostavljena podlaga za varnostno hranjenje dvojnikov, vključno z možnostjo vključitve v Svetovno semensko banko Svalbard;
• izboljšano dolgoročno ohranjanje rastlinskih genskih virov ter zmanjšano tveganje izgube genske raznovrstnosti.

Projekt je financiran v okviru intervencije IRP34 Ohranjanje, trajnostna raba in razvoj genskih virov v kmetijstvu iz Strateškega načrta Skupne kmetijske politike 2023–2027.