Projekt V4-1618 Ogroženost lokalnih sort zaradi genske erozije in njihova vrednost za pridelavo in uporabo

Ime projekta Ogroženost lokalnih sort zaradi genske erozije in njihova vrednost za pridelavo in uporabo

Šifra / SICRIS

V4-1618

Trajanje projekta

1. 10. 2016 – 30. 9. 2019 (36 mesecev)

Odgovorni nosilec

 dr. Kristina Ugrinović (KIS)

Projektna skupina Seznam raziskovalcev in tehničnega osebja

Sodelujoče organizacije

Kmetijski inštitut Slovenije

Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta

Financerja

Bibliografija projekta

SICRIS 

 

  

Ozadje in problematika:

Zaradi opuščanja pridelave manj donosnih vrst in sort kmetijski rastlin so številne stare sorte povsem izgubljene, nekatere so shranjene v genskih bankah, redke pa so v omejenem obsegu še prisotne v pridelavi. Zaradi množičnega opuščanja pridelave starejših sort prihaja do izgube genske raznovrstnosti med populacijami ali sortami iste vrste t.j. do “genske erozije“.

Ohranjanje raznolikost kmetijskih rastlin pomembno prispeva k ohranjanju raznolikosti v kmetijstvu in širše. Biotska raznovrstnost v kmetijstvu je potrebna za ohranjanje ključnih funkcij kmetijskih ekosistemov in procesov v pridelavi hrane. Pomen ohranjanja kmetijskih genskih virov in njihove trajnostne rabe je bil širše prepoznan ob izteku prejšnjega tisočletja. Prisotno je tudi zavedanje, da k ohranjanju genske pestrosti v okviru vrste prispevajo predvsem velike efektivne populacije, t.j. populacije, ki jih ohranjamo v in situ razmerah - v primeru sort torej ohranjanje v pridelovalnem okolju, v katerem so sorte razvile svoje razločevalne značilnosti.

Na mednarodni ravni so bila oblikovana številna priporočila, s katerimi se želi stare sorte ohraniti oz. jih ponovno vrniti v pridelavo. Ukrepe, katerih namen je zaščita rastlinskih genskih virov in preprečitev genske erozije, je v svoje predpise in politike vnesla tudi Slovenija.

Ukrepe za ohranjanje raznolikosti v kmetijski pridelavi bo potrebno v prihodnje še okrepiti, njihovo izvajanje pa podpreti s podlagami za ugotavljanje ogroženosti posameznih rastlinskih vrst in sort. V Slovenji so bile doslej v kmetijstvu pripravljene le podlage za ugotavljanje ogroženosti lokalnih pasem domačih živali, medtem ko za sorte rastlin tovrstnih podlag ni. Seznam ogroženih sort je bil doslej pripravljen po presoji strokovnih služb kmetijskega ministrstva in je služil oz. služi predvsem za potrebe izvajanja Programa razvoja podeželja.

Težava je tudi, da je pri mnogih starih sortah identifikacija sort zaradi številnih sinonimov in homonimov težka. V takih primerih so za identifikacijo in razlikovanje sort v kombinaciji z morfološkimi in biološkimi lastnostmi zelo uporabni DNA markerski sistemi. Ti so bili v Sloveniji doslej uspešno uporabljeni pri identifikaciio starih sort fige, oljke in vinske trte. Stare sorte jablane, ki so razširjene v Sloveniji, doslej še niso bile genetsko identificirane.

Kljub temu, da je zavedanje o pomenu ohranjanja starih sort kmetijski rastlin v družbi visoko, pa tako pridelovalci kot potrošniki te sorte pogosto slabo poznajo. Za povečanje obsega pridelave lokalnih sort, še posebej tistih, ki jim grozi genska erozija, je potrebno oceniti njihovo vrednosti za pridelavo in uporabo, optimizirati tehnologije pridelave, ovrednotiti njihovo prehransko vrednost, izdelati priporočila za načine uporabe in izboljšati prepoznavnost teh sort med pridelovalci in potrošniki.

Pogosto lahko namreč potencial starih sort izkoristimo le pri določenih, običajno manj intenzivnih, tehnologijah pridelave. Tudi stroški pridelave so pri starih sortah zaradi nižjih pridelkov pogosto višji. Potrebno je razviti drugačne načine priprave za trg in trženja pri katerih je mogoče pridelke zaradi njihove posebne kakovosti prodati po višji ceni.

Cilji:

S projektom želimo prispevati k podrobnejšem poznavanju potenciala in vrednosti lokalnih sort ter s tem k njihovi prepoznavnosti, večjemu zanimanju zanje s strani potrošnikov ter posledično večjemu obsegu pridelave. Zato bomo:

- Skušali opredeliti izraze, ki jih uporabljamo v povezavi z lokalnimi sortami, in jih podrobneje definirati.

- Analizirali obseg pridelave lokalnih sort, pripravili kriterije za določanje ogroženosti registriranih lokalnih sort zaradi genske erozije, določili merila za uvrščanje registriranih lokalnih sort na seznam sort ogroženih zaradi genske erozije in oblikovali predlog sistema za določanje ogroženosti registriranih lokalnih sort zaradi genske erozije posebej za sorte poljščin in zelenjadnic in posebej za sadne rastline in vinsko trto.

- Pri jablani s pomočjo molekulskih DNA markerjev prepoznali sinonime starih sort.

- Na podlagi pripravljenega sistema ocenili ogroženost lokalnih sort poljščin, zelenjadnic, sadnih rastlin in vinske trte zaradi genske erozije.

- Pri izbranih vrstah prilagodili metode preskušanja vrednosti za pridelavo in uporabo (VPU) preverjanju VPU lokalnih sort za trajnostne sisteme kmetovanja.

- Pri izbranih vrstah poljščin, t.j. pri koruzi in ajdi preučili potencial lokalnih sort za pridelavo in uporabo v trajnostnih sistemih kmetovanja. Raziskali bomo njihovo prehransko vrednost in primernost za nadaljnjo predelavo (npr. moka, kaša, polenta) in pripravili lokalnim sortam prilagojeni metodiki preverjanja vrednosti za pridelavo in uporabo.

- Pri izbranih vrstah zelenjadnic, t.j. pri čebuli, zelju, solati in motovilcu ovrednotili vrednost lokalnih sort za pridelavo in uporabo v trajnostnih sistemih kmetovanja. Pri čebuli bomo vrednotenja, ki že potekajo v okviru Strokovne naloge Posebno preskušanje sort za opisno sortno listo, nadgradili še z analizami uporabne (kulinarične) in prehranske vrednosti. Pri zelju bomo ovrednotili kakovost kislega zelja pripravljenega iz lokalnih sort. Pri lokalnih sortah solate in motovilca bomo preverili primernost za gojenje v različnih pridelovalnih terminih in senzorične lastnosti.

- Pri izbranih vrstah sadnih rastlin ovrednotili uporabno vrednost lokalnih sort. Pri jablani bomo ocenili skladiščno sposobnost plodov in njihov potencial za predelavo v sok in krhlje. Pri hruški bomo ocenili primernost plodov za predelavo v krhlje, pri orehu pa bomo ocenili senzorične lastnosti plodov.

- Pri vinski trti bomo pri izbranih lokalnih sortah spremljali potek dozorevanja in njihovo vino primerjali z vinom bolj razširjenih sort.

- Pripravili bomo celostne opise lokalnih sort, ki bodo vključevali morfološke in biološke značilnosti, prehransko vrednost, priporočene tehnologije pridelave in najprimernejše načine/namene uporabe ter jih opremili s slikovnim gradivom.

Rezultati:


Naša spletna stran uporablja piškotke, ki se naložijo na vaš računalnik. Ali se za boljše delovanje strani strinjate z njihovo uporabo?

Več o uporabi piškotkov

Uporaba piškotkov na naši spletni strani

Pravna podlaga

Podlaga za obvestilo je spremenjeni Zakon o elektronskih komunikacijah (Uradni list št. 109/2012; v nadaljevanju ZEKom-1), ki je začel veljati v začetku leta 2013. Prinesel je nova pravila glede uporabe piškotkov in podobnih tehnologij za shranjevanje informacij ali dostop do informacij, shranjenih na računalniku ali mobilni napravi uporabnika.

Kaj so piškotki?

Piškotki so majhne datoteke, pomembne za delovanje spletnih strani, največkrat z namenom, da je uporabnikova izkušnja boljša.

Piškotek običajno vsebuje zaporedje črk in številk, ki se naloži na uporabnikov računalnik, ko ta obišče določeno spletno stran. Ob vsakem ponovnem obisku bo spletna stran pridobila podatek o naloženem piškotku in uporabnika prepoznala.

Poleg funkcije izboljšanja uporabniške izkušnje je njihov namen različen. Piškotki se lahko uporabljajo tudi za analizo vedenja ali prepoznavanje uporabnikov. Zato ločimo različne vrste piškotkov.

Vrste piškotkov, ki jih uporabljamo na tej spletni strani

Piškotki, ki jih uporabljamo na tej strani sledijo smernicam:

1. Nujno potrebni piškotki

Tovrstni piškotki omogočajo uporabo nujno potrebnih komponent za pravilno delovanje spletne strani. Brez teh piškotov servisi, ki jih želite uporabljati na tej spletni strani, ne bi delovali pravilno (npr. prijava, nakupni proces, ...).

2. Izkustveni piškotki

Tovrstni piškotki zbirajo podatke, kako se uporabniki vedejo na spletni strani z namenom izboljšanja izkustvene komponente spletne strani (npr. katere dele spletne strani obiskujejo najpogosteje). Ti piškotki ne zbirajo informacij, preko katerih bi lahko identificirali uporabnika.

3. Funkcionalni piškotki

Tovrstni piškotki omogočajo spletni strani, da si zapomni nekatere vaše nastavitve in izbire (npr. uporabniško ime, jezik, regijo) in zagotavlja napredne, personalizirane funkcije. Tovrstni piškotki lahko omogočajo sledenje vašim akcijam na spletni strani.

4. Oglasni ali ciljani piškotki

Tovrstne piškotke najpogosteje uporabljajo oglaševalska in družabna omrežja (tretje strani) z namenom, da vam prikažejo bolj ciljane oglase, omejujejo ponavljanje oglasov ali merijo učinkovitost oglaševalskih akcij. Tovrstni piškotki lahko omogočajo sledenje vašim akcijam na spletu.

Nadzor piškotkov

Za uporabo piškotkov se odločate sami. Piškotke lahko vedno odstranite in s tem odstranite vašo prepoznavnost na spletu. Prav tako večino brskalnikov lahko nastavite tako, da piškotkov ne shranjujejo.

Za informacije o možnostih posameznih brskalnikov predlagamo, da si ogledate nastavitve.

Upravljalec piškotkov

Kmetijski inštitut Slovenije