Predstavitev

Genetski laboratorij na Kmetijskem inštitutu Slovenije je bil ustanovljen leta 1998 pod vodstvom izr. prof. dr. Vladimirja Megliča na takratnem Oddelku za poljedelstvo in semenarstvo. Danes je genetski laboratorij del Oddelka za poljedelstvo, vrtnarstvo, genetiko in žlahtnjenje (OPVGŽ). V sklopu genetskega laboratorija deluje laboratorij za tkivne kulture ter laboratorij za ekofiziologijo rastlin.

 

Genetski laboratorij (so) uporabljajo sodelavci OPVGŽ, Oddelka za varstvo rastlin (OVR)  in Oddelka za živinorejo (OŽ). Vodja laboratorija je dr. Barbara Pipan, ki je odgovorna oseba za delo OPVGŽ. Pri tem ji pomagata dr. Barbara Gerič Stare, ki koordinira delo s strani OVR ter mag. Andreja Opara, ki je odgovorna za delo na OŽ.

Genetski laboratorij je opremljen z napravami in aparaturami, ki omogočajo raziskave na področju molekularne biologije, genetike, populacijske genetike rastlin in živali ter  diagnostike s pomočjo uporabe različnih tipov markerskih sistemov (biokemijski, molekulski). Med večjo raziskovalno opremo v našem laboratoriju sodi:

  • Razkrojevalec tkiv (TissueLyser, Qiagen),
  • avtomatiziran sistem za ekstrakcijo nukleinskih kislin (KingFisher in MagMax, Thermo Fisher Scientific),
  • QIAxcel Advanced kapilarna elektroforeza (Qiagen),
  • analizator nukleinskih kislin in proteinov (Agilent),
  • različni tipi cikličnih termostatov (ABI Veriti, SureCycler Agilent, ABI9700), vključno z RT-PCR (ABI7500 z nadgradnjo v fast in HRM),
  • fluorometer (Qubit 3.0),
  • stresalnik z gretjem (za macroarray, GeneTop Biotech),
  • horizontalna elektroforeza s sistemom za fotografiranje gelov (Biometra, GeneGenius),
  • sistem za vertikalno elektroforezo (Biometra),
  • dodatna oprema na CFGBC/MF (Nanodrop) in BF (Genetski analizator ABI3130XL, 2D-gelska elektroforeza) na voljo za souporabo KIS kot članici konzorcija
  • ter v sklopu ekofizološkega laboratorija prenosni fotosintezni sistem (LI-COR 6400XT), merilec listne površine (LI3100C) in merilec listne gostote (LAI220C).

Znanstvene in strokovne publikacije, povezane z rezultati genetskih raziskav, so na voljo na v bazi objav programske skupine Agrobiodiverziteta.

 

Raziskovalno delo OPVGŽ v genetskem laboratoriju

Genetska struktura in raznolikost pomembnih kmetijskih rastlin

Raziskave so v pretežni meri  usmerjene v preučevanje genetske raznolikosti agronomsko pomembnih vrst kmetijskih rastlin: žit (Avena sp., Triticum sp., Triticosecale, Hordeum sp.), psevdožit (Fagopyrum sp.) in križnic (Brassica napus, B. rapa, Sinapis arvensis). Poleg tega preučujemo genetsko raznolikost ostalih rastlinskih vrst kot je vinska trta, borovnice, jablana, ambrozija, regrat, sezam, detelje, koruza, sladki krompir in turški fižol. Navadni fižol in krompir sta del bolj podrobnih študij genetske raznolikosti, genetske strukture ter molekulske variabilnosti v povezavi z žlahtnjenjem ter z uporabo funkcionalnih DNA markerjev. Cilj našega raziskovalnega dela je identificirati genotipe, ki v svoji dednini vključujejo (multiple) alele in gene, ki so povezani z želenimi agronomsko pomembnimi lastnostmi. Interpretacija rezultatov genetske analize na podlagi ustrezne bioinformatske obdelave s področja populacijske genetike z uporabo parametrov genetske raznolikosti podaja ustrezno informacijo o genetski raznolikosti med genotipi znotraj sorte, med sortami; o njihovi genetski strukturi in genetskih skupinah ter njihovem izvoru. Na področju okoljske genetike pa na podlagi genetskih rezultatov lahko poročamo o stopnji tujeprašnosti, potencialu za prenos genov ter v splošnem o sorodstvenih povezavah med genotipi znotraj in med različnimi taksonomskimi skupinami.

Genetska struktura 782-ih genotipov fižola (10 genetskih skupin/barv) iz 12-ih geografskih izvorov

 

Za namene identifikacije sort, preverjanja sortne pristnosti ter čistosti in določitve netipičnih predstavnikov v semenskem in certificiranem materialu se uporaba molekulskih DNA markerjev vedno bolj uveljavlja. V ta namen na OPVGŽ poteka projekt z naslovom »Vzpostavitev sistema uporabe DNA markerjev za genetsko identifikacijo pri preverjanju sortne pristnosti in čistosti pomembnejših vrst žit in križnic kot osnova za kakovostno pridelavo semenskih posevkov ter varno in kakovostno pridelano hrano in krmo«, pri katerem uporabljamo DNA markerje kot hitro in učinkovito orodje za razločevanje genotipov na različnih nivojih.

  

Genetska povezanost komercialnih sort navadne ogrščice na nivoju DNA (levo) ter razporeditev genotipov navadne ogrščice v faktorski korespondenčni analizi na podlagi njihovih alelnih profilov na 45-ih lokusih v genomu

 

V splošnem DNA markerski sistemi predstavljajo zanesljive, ponovljive, finančno sprejemljive in učinkovite metode za reševanje številnih vprašanj v kmetijstvu, na katera na fenotipskem/morfološkem ni mogoče odgovoriti. Glede na karakteristike problema in cilje nalog, so rezultati genetskih analiz lahko uporabni za pridelovalce, semenarje, žlahtnitelje, raziskovalce, certifikacijske organe, inšpekcijske službe in različna ministrstva.

Genotipi fižola (rdeče točke), ki so nosilci (delne) odpornosti na virus (a) BCMV/BCMNV (I gen)

Izbrane objave

PIPAN, Barbara, ZUPANČIČ, Maša, BLATNIK, Eva, DOLNIČAR, Peter, MEGLIČ, Vladimir. Comparison of six genomic DNA extraction methods for molecular downstream applications of apple tree (Malus X domestica). Cogent food & agriculture, ISSN 2331-1932, 2018, no. 4, str. 1-10, graf. prikazi. https://www.tandfonline.com/doi/pdf/10.1080/23311932.2018.1540094?needAccess=true, doi: 10.1080/23311932.2018.1540094

PIPAN, Barbara, ŽNIDARČIČ, Dragan, KUNSTELJ, Nataša, MEGLIČ, Vladimir. Genetic evaluation of sweetpotato accessions introduced to the central European area. Journal of agricultural science and technology, ISSN 1680-7073, 2017, vol. 19, iss. 5, str. 1139-1150. http://jast.modares.ac.ir/article_17081_cd7e33edb6c841cd3a42a45aa01e5d4f.pdf

PIPAN, Barbara, ŽNIDARČIČ, Dragan, MEGLIČ, Vladimir. Evaluation of genetic diversity of sweet potato [Ipomoea batatas (L.) Lam.] on different ploidy levels applying two capillary platforms. The journal of horticultural science & biotechnology, ISSN 1462-0316, 2017, vol. 92, iss. 2, str. 192-198, doi: 10.1080/14620316.2016.1249963

MARAS, Marko, PIPAN, Barbara, ŠUŠTAR VOZLIČ, Jelka, MEGLIČ, Vladimir, et al. Examination of genetic diversity of Common bean from the Western Balkans. Journal of the American Society for Horticultural Science, ISSN 0003-1062. [Print ed.], 2015, letn. 140, iss. 4, str. 308-316. 

PIPAN, Barbara, ŠUŠTAR VOZLIČ, Jelka, MEGLIČ, Vladimir. Genetic differentiation among sexually compatible relatives of Brassica napus L. = Genetska diferenciacija izmedu seksualno kompatibilnih srodnika kod vrste Brassica napus L. Genetika : časopis Saveza društava genetičara Jugoslavije, ISSN 0534-0012, (Acta biologica Iugoslavica), 2013, vol. 45, no. 2, str. 309-327, ilustr., doi: 10.2298/GENSR1302309P

MEGLIČ, Vladimir, PIPAN, Barbara. Spatial and temporal assessment of Brassica napus L. maintaining genetic diversity and gene flow potential: an empirical evaluation. V: EL-ESAWI, Mohamed A. (ur.). Brassica germplasm: charecterization, breeding and utilization. London: IntechOpen. 2018, str. [27]-44, ilustr. https://www.intechopen. com/books/brassica-germplasm-characterization-breeding-and-utilization/spatial-and-temporal-assessment-of-brassica-napus-l-maintaining-genet ic-diversity-and-gene-flow-pote, doi: 10.5772/intechopen.74570

Uporaba molekulskih markerjev v žlahtnjenju kmetijskih rastlin

Vnos genov za različne lastnosti poteka s križanji izbranih elitnih genskih virov za posamezne lastnosti in nadaljnjo selekcijo. Raziskave kartiranja genoma rastlin z odpornostjo proti boleznim in drugimi zaželenimi lastnostmi, so omogočile identifikacijo in karakterizacijo povezanih genov in molekulskih markerjev. Selekcija z molekulskimi markerji pripomore k procesu žlahtnjenja, saj omogoča natančno karakterizacijo križancev in pospešuje postopek odbire in nastanek superiornih genotipov v postopku kopičenja genov.

Kmetijski inštitut Slovenije ima dolgoletno tradicijo žlahtnjenja kmetijskih rastlin in vzpostavljene dolgoročne programe žlahtnjenja krompirja, fižola, ajde in krmnih rastlin. Genetski laboratorij zagotavlja podporo programom žlahtnjenja z različnimi metodami kot so:

•  selekcija z genetskimi markerji omogoča hitro in natančno odbiro križancev s specifičnimi odpornostnimi R geni proti boleznim in geni za druge želene lastnosti,

•  selekcija z genetskimi markerji omogoča kopičenje specifičnih odpornostnih R genov proti boleznim in genov za druge želene lastnosti,

•  asociacijske študije na nivoju celotnega genoma (GWAS) in kartiranje lokusov kvantitativnih lastnosti (QTL) omogoča identifikacijo lokusov, genov in genetskih markerjev, ki so povezani z želenimi lastnostmi.

 

Izbrane objave

M. Zupin. Response to drought stress in common bean (Phaseolus vulgaris L.): QTL mapping, 2017, Ph. D. thesis

P. Dolničar. Pyramiding of R genes responsible for resistance to Potato virus Y and potato late blight, 2016, Ph.D. thesis 

Sorte krompirja in fižola

PIPAN, Barbara (intervjuvanec, fotograf). Človeški opraševalci morajo prehiteti naravo. Delo & dom : priloga Dela in Slovenskih novic, ISSN 1318-069X. [Tiskana izd.], 17. jan. 2018, leto 25, št. 1, str. [23]-28

 

Raziskave odziva rastlin na biotski in abiotski stres

Kmetijske rastline so pod vplivom biotskega in abiotskega stresa, ki vpliva na količino in kakovost pridelka na polju ter med skladiščenjem. Odziv rastlin lahko raziskujemo na fiziološkem nivoju, medtem ko molekularno biološke tehnike omogočajo raziskave na nivoju izražanja posameznih genov, proteinov in metabolitov. Sodobne visoko-zmogljive tehnike omogočajo sistemsko preučevanje izražanja genov in proteinov, ter tvorijo osnovo za nadaljnje raziskave metabolnih poti s pristopi bioinformatike in sistemske biologije. Na Oddelku za poljedelstvo, vrtnarstvo, genetiko in žlahtnjenje preučujemo odziv rastlin na oblike stresa, pomembne za naše pridelovalno območje.

• Na področju molekularne patologije rastlin preučujemo interakcije krompirja s patogenimi prisotnimi na našem pridelovalnem področju. Preučujemo vpliv pogojev skladiščenja na razvoj nekroz na gomoljih krompirja okuženega z nekrotičnim različkom virusa PVYNTN. Preučujemo genetsko osnovo odpornosti na krompirjevo plesen (Phytophtora infestans) pri krompirju in fižolov ožig (Colletotrichum lindemuthianum) ter virus navadnega mozaika (in nekroze) fižola (BCMV, BCMNV) pri fižolu.

•  Na področju odziva rastlin na abiotski stres preučujemo odziv navadnega fižola na sušni stres na nivoju fiziologije, izražanja genov in proteinov, ter proteaznih aktivnosti.

Izbrane objave

A. Sedlar, B. Gerič Stare, I. Mavrič Pleško, P. Dolničar, M. Maras, J. Šuštar-Vozlič, Š. Baebler, K. Gruden, V. Meglič. Expression and regulation of programmed cell death associated genes in systemic necrosis of PVYNTN susceptible potato tubers Plant Pathology DOI: 10.1111/ppa.12818 http://onlinelibrary.wiley.com/doi/10.1111/ppa.12818/full

T. Zadražnik, A. Moen, W. Egge-Jacobsen, V. Meglič, J. Šuštar-Vozlič.  Towards a better understanding of protein changes in common bean under drought: A case study of N-glycoproteins Plant Physiology and Biochemistry, 118 (2017), pp. 400-412 https://doi.org/10.1016/j.plaphy.2017.07.004

T. Zadražnik, W. Egge-Jacobsen, V. Meglič, J. Šuštar-Vozlič. Proteomic analysis of common bean stem under drought stress using in-gel stable isotope labeling J. Plant Physiol., 209 (2017), pp. 42-50 https://doi.org/10.1016/j.jplph.2016.10.015

M. Zupin, A. Sedlar, M. Kidrič, V. Meglič. Drought-induced expression of aquaporin genes in leaves of two common bean cultivars differing in tolerance to drought stress. J. Plant Res., 130 (2017), pp. 735-745 10.1007/s10265-017-0920-x

T. Zadražnik, K. Hollung, W. Egge-Jacobsen, V. Meglič, J. Šuštar-Vozlič. Differential proteomic analysis of drought stress response in leaves of common bean (Phaseolus vulgaris L.) J. Proteomics, 78 (2013), pp. 254-272 https://doi.org/10.1016/j.jprot.2012.09.021

 

Rastlinske tkivne kulture

V našem laboratoriju uporabljamo tkivne kulture:

  • kot dopolnilo konvencionalnim metodam žlahtnjenja,
  • hitro razmnoževanje pri vzgoji brezvirusnih sadik (mikropropagacija), ko se lahko v relativno kratkem časovnem obdobju vzgoji večje število rastlin,
  • zdravljenje z virusi okuženih rastlin,
  • temeljne biološke študije in
  • shranjevanje dednine (genska banka: in vitro rastline in mikrogomolji); gre za hranjenje avtohtonih sort in vseh materialov, ki jih potrebujemo pri vzgoji novih sort in raziskavah.

Sorte krompirja

DOLNIČAR, Peter, MEGLIČ, Vladimir, ŽERJAV, Metka, SIMONČIČ, Andrej. V sortno listo Republike Slovenije se vpiše sorta krompirja (Solanum tuberosum L.) z odobrenim imenom KIS Savinja, registrska številka sorte SOT218 Ljubljana, 2016: RS Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. 2 str

DOLNIČAR, Peter, MARAS, Marko, MEGLIČ, Vladimir, UREK, Gregor, ŠIRCA, Saša. V sortno listo Republike Slovenije se vpiše sorta krompirja (Solanum tuberosum L.) z odobrenim imenom KIS Slavnik, registrska številka sorte SOT216 : Ljubljana, 2015: RS Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

DOLNIČAR, Peter, MEGLIČ, Vladimir, MAVRIČ PLEŠKO, Irena. V sortno listo Republike Slovenije se vpiše sorta krompirja (Solanum tuberosum L.), z odobrenim imenom KIS Krka : registrska številka sorte Ljubljana, 2012: RS Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

DOLNIČAR, Peter, MEGLIČ, Vladimir, MAVRIČ PLEŠKO, Irena. V sortno listo Republike Slovenije se vpiše sorta krompirja (Solanum tuberosum L.), z odobrenim imenom KIS Vipava : registrska številka sorte SOT210 Ljubljana, 2012: RS Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

DOLNIČAR, Peter, KERN, Marjan (sodelavec pri raziskavi), ZADRGAL, Viktor (sodelavec pri raziskavi), ABSEC, Tadej (sodelavec pri raziskavi), OVIJAČ, Aleksander (sodelavec pri raziskavi), KOMATAR, Elizabeta (sodelavec pri raziskavi), ŠUŠTAR VOZLIČ, Jelka (sodelavec pri raziskavi), MEGLIČ, Vladimir (sodelavec pri raziskavi). V sortno listo Republike Slovenije se vpiše sorta krompirja (Solanum tuberosum L.), z odobrenim imenom KIS Mura : Ljubljana, 2011: RS Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

DOLNIČAR, Peter, ŠUŠTAR VOZLIČ, Jelka, MEGLIČ, Vladimir. V sortno listo Republike Slovenije se vpiše sorta krompirja (Solanum tuberosum L.), z odobrenim imenom KIS Kokra : Ljubljana, 2010: RS Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. 

DOLNIČAR, Peter, ŠUŠTAR VOZLIČ, Jelka, MEGLIČ, Vladimir. V sortno listo Republike Slovenije se vpiše sorta krompirja (Solanum tuberosum L.), z odobrenim imenom KIS Sotla : registrska številka sorte SOT190 : Ljubljana, 2010: RS Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

DOLNIČAR, Peter, ŠUŠTAR VOZLIČ, Jelka, MEGLIČ, Vladimir. V sortno listo Republike Slovenije se vpiše sorta krompirja (Solanum tuberosum L.), z odobrenim imenom KIS Mirna : Ljubljana, 2008: RS Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

 

Raziskovalno delo OVR v genetskem laboratoriju

Genska raznolikost rastlinskih škodljivcev

Rastlinski škodljivci iz skupin virusov, bakterij, gliv, ogorčic, žuželk in pršic povzročajo velik izpad pridelka kmetijskih rastlin in s tem veliko gospodarsko škodo. Rastline in škodljivci se prepoznajo in odzovejo na molekularnem nivoju. Z molekularno biološkim pristopom lahko identificiramo gene in njihove produkte odgovorne za interakcijo med rastlino in njihovimi škodljivci. Že majhne razlike v teh ključnih molekulah tako pri rastlinah kot pri škodljivcih so lahko osnova za odpornost rastlin ali virulenco škodljivcev. Na oddelku za varstvo rastlin določamo ključne značilnosti teh molekul:

Nematologija:

Identifikacija tropskih ogorčic koreninskih šišk iz rodu Meloidogyne spp. je težavna zaradi hibridnega izvora teh partenogenetskih vrst. Za razvoj diagnostike in razjasnitev taksonomskih relacij smo ovrednotili primernost različnih odsekov DNA kot molekulskih označevalcev.

Kot mnogi patogeni, tudi rastlinsko parazitske ogorčice izločajo efektorje, da spremenijo celične funkcije gostitelja in uspešno napadejo rastlino. Pri krompirjevih cistotvornih ogorčicah Globodera rostochiensis in G. pallida smo ovrednotili genetsko raznolikost proteinov za razgradnjo celične stene (ekspanzini in pektat liaze).

Entomologija:

S tipizacijo na osnovi mtDNA in mikrosatelitov lahko nadzorujemo izvor posameznih koruznih hroščev Diabrotica virgifera virgigera, pomembnega gospodarskega škodljivca koruze v Severni Ameriki in Evropi, tudi v Sloveniji.

Bakteriologija:

Ovrednotili smo prisotnost bakterij Agrobacterium spp. povzročiteljic raka koreninskega vratu. Na podlagi zaporedja gena recA smo izolate iz kompleksa vrste A. tumefaciens uvrstili v genomski vrsti G1 in G4, določili smo tudi nove alele gena recA.

Virologija:

Viroid, ki povzroča vretenatost krompirjevih gomoljev (PSTVd) se lahko prenaša tudi z okrasnimi rastlinami. Sekvenčna analiza tega viroida je razkrila prisotnost novih različkov v Sloveniji.

 

Izbrane objave

GERIČ STARE, Barbara, STRAJNAR, Polona, SUSIČ, Nik, UREK, Gregor, ŠIRCA, Saša. 2017. Reported populations of Meloidogyne ethiopica in Europe identified as Meloidogyne luci. Plant disease, vol. 101, no. 9, str. 1627-1632. https://apsjournals.apsnet.org/doi/10.1094/PDIS-02-17-0220-RE

ALI, Shawkat, MAGNE, Maxime, CHEN, Shiyan, CÔTE, Olivier, GERIČ STARE, Barbara, OBRADOVIC, Natasa, JAMSHAID, Lubna, WANG, Xiaohong, BÉLAIR, Guy, MOFFETT, Peter. 2015. Analysis of putative apoplastic effectors from the nematode, Globodera rostochiensis, and identification of an expansin-like protein that can induce and suppress host defenses. PloS one, ISSN 1932-6203. http://journals.plos.org/plosone/article?id=10.1371/journal.pone.0115042

ŠTRUKELJ, Melita, MODIC, Špela, SEDLAR, Aleš, WINTER, Stephan, RAZINGER, Jaka. The use of microsatellite markers as a tool for distinction between western corn rootworm (Diabrotica virgifera virgifera [Coleoptera: Chrysomelidae]) populations. V: TRDAN, Stanislav (ur.). Zbornik predavanj in referatov 13. slovenskega posvetovanja o varstvu rastlin z mednarodno udeležbo, Rimske Toplice, 7.-8. marec 2017 = Lectures and papers presented at the 13th Slovenian Conference on Plant Protection with International Participation, Rimske Toplice, March 7-8, 2017. Ljubljana: Društvo za varstvo rastlin Slovenije: = Plant Protection Society of Slovenia. 2017, str. 358-365. http://www.dvrs.bf.uni-lj.si/spvr/2017/zbornik_2017.html

LAMOVŠEK, Janja, GERIČ STARE, Barbara, UREK, Gregor. 2014. Isolation of non-pathogenic Agrobacterium spp. biovar 1 from agricultural soils in Slovenia. Phytopathologia Mediterranea, vol. 53, no. 1, str. 130-139. http://fupress.net/index.php/pm/article/view/12706

VIRŠČEK MARN, Mojca, MAVRIČ PLEŠKO, Irena, GERIČ STARE, Barbara. 2013. Variability of potato spindle tuber viroid isolates from ornamental hosts in Slovenia. Journal of plant pathology, vol. 95, no. 2, str. 411-415. http://www.sipav.org/main/jpp/index.php/jpp/article/view/2830

 

Raziskovalno delo OŽ v genetskem laboratoriju

Genetske analize pri govedu

 

V genetskem laboratoriju izvajamo analize preverjanja porekla oz. rodovnika z genskim testom in sicer z uporabo s standardnega ISAG seta (12 mikrosatelitov).

 

Določanje recesivnih genetskih posebnosti (mutacij)

CVM – Prirojena kompleksna vretenčna anomalija- angl. Complex Vertebral Malformation -

BLAD - Odstotnost sposobnosti obrambe levkocitov – angl. Bovine Leucocyte Adhesion Deficiency

RF - Alel za rdečo barvo dlake - Red factor

 

Preverjanje porekla pri govedu

Preverjamo poreklo goveda s pomočjo genetskih označevalcev in programske opreme v okviru informacijskega sistema Govedo na Kmetijskem inštitutu Slovenije.

 

Metoda STR (Mikrosateliti)

Preverjamo poreklo goveda z mikrosateliti. Vključeni smo v mednarodni medlaboratorijski  primerjalni test ISAG, kjer smo v skupini najzanesljivejših laboratorijev (certifikat).

 

Metoda SNP (genotipizacija s SNP čipom)

 

S strani ICAR-ja smo akreditirani za preverjanje porekla s pomočjo SNP podatkov.

 

 

 

Izbrane objave

 

LOGAR, Betka, KAVAR, Tatjana, MEGLIČ, Vladimir. Detection of recessive mutations (CVM, BLAD and Red Factor) in Holstein bulls in Slovenia = Določanje recesivnih mutacij (CVM, BLAD in alel za rdečo barvo) pri bikih črno-bele pasme v Sloveniji. Journal of central european agriculture : JCEA, ISSN 1332-9049. [Online ed.], 2008, vol. 9, no. 1, str. 101-106, graf. prikazi. http://www.agr.hr/jcea/issues/jcea9-1/index.php

 

OPARA, Andreja, RAZPET, Andrej, LOGAR, Betka. Breed assignment test of Slovenian cattle breeds using microsatellites. V: PETRIČ, Nežika (ur.). Livestock production as a technological and social challenge, (Acta agriculturae slovenica, ISSN 1854-4800, Supplement, 2012, 3). Ljubljana: Biotechnical Faculty. 2012, suppl. 3, str. 167-170. http://aas.bf.uni-lj.si/zootehnika/supl/3-2012/PDF/3-2012-167-170.pdf

 

OPARA, Andreja. Monogenske napake pri črno-beli, rjavi in lisasti pasmi goveda = Monogenic errors in Holstein, Brown and Simmental cattle breeds. V: ČEH, Tatjana (ur.), KAPUN, Stanko (ur.). Zbornik predavanj = Proceedings of the 26th International Scientific Symposium on Nutrition of Farm Animals [being] Zadravec-Erjavec Days 2017, 9th and 10th November 2017. Murska Sobota: Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Kmetijsko gozdarski zavod. 2017, str. 167-174

 

OPARA, Andreja. Uporaba DNK označevalcev za preverjanje porekla pri govedu. Govedorejec : glasilo Govedorejskega društva, mar. 2010, št. 18, str. 17, ilustr. [COBISS.SI-ID 3287912] http://www.kmetijskizavod-celje.si/images/upload/2010/254_gov_2010_web_optimal.pdf

 

OPARA, Andreja, RAZPET, Andrej, LOGAR, Betka, BABNIK, Drago. Določitev pasme goveda na podlagi mikrosatelitnih označevalcev = Determining cattle breeds on the rasis of microsatellite markers. V: ČEH, Tatjana (ur.). Zbornik predavanj = Proceedings of the 21st International Scientific Symposium on Nutrition of Farm Animals : [being] Zadravec-Erjavec Days 2012, Radenci, November 8th and 9th, 2012, 21. mednarodno znanstveno posvetovanje o prehrani domačih živali, Zadravčevi-Erjavčevi dnevi 2012. Murska Sobota: Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Kmetijsko gozdarski zavod Murska Sobota. 2012, str. 115-118. https://www.govedo.si/files/janezj2/ZED_2012/dolocitev_pasme_goveda_na_podlagi_mikrosatelitnih_oznacevalcev.pdf

 

OPARA, Andreja, RAZPET, Andrej. Population studies for 6 cattle breeds and 11 microsatellite loci. V: ARCHIBALD, Alan (ur.). 32nd Conference of the International Society for Animal Genetics, 26th - 30th July 2010, Edinburgh, Scotland : Programme and Abstract Book. [Edinburgh]: [s. n.]. 2010, str. 60

 

OPARA, Andreja. Preverjanje porekla in določanje genetske pripadnosti osebkov trem glavnim pasmam goveda v Sloveniji : magistrsko delo = Pedigree testing and assignment test in three main cattle breeds in Slovenia : M. Sc. thesis. Ljubljana: [A. Opara], 2016. IX, 59 f., ilustr. http://www.digitalna-knjiznica.bf.uni-lj.si/podiplomski_studij/md_opara_andreja.pdf

 

OBŠTETER, Jana, LOGAR, Betka, OPARA, Andreja, JENKO, Janez. Parentage verification using imputed microsatellite and SNP data in Slvoenian brown swiss population. V: Proceedings of the 2016 Interbull Meeting, Puerto Varas, Chile, October 24 - 28, 2016, (INTERBULL Bulletin, ISSN 2001-340X, No. 50, 2016). [Uppsala: Interbull Centre. 2016], str. 108-110. https://journal.interbull.org/index.php/ib/article/view/1398

 

 

Molekulske analize v čebelarstvu

 

V skupini za čebelarstvo v raziskovalnem delu na podlagi genetskih analiz raziskujemo možnosti rutinske genotipizacije porekla matic ter genetsko določanje entomološkega izvora kot orodje za zaznavanje potvorb medu ter produktov, ki vsebujejo surovine čebeljega izvora.

Izbrane objave

 

MOŠKRIČ, Ajda, MOLE, Katarina, DOVČ, Peter, PREŠERN, Janez. Izolacija dednine iz neinvazivnih bioloških virov pri maticah kranjske čebele (Apis mellifera carnica) = Isolation of genomic dna from non-invasive samples of carniolan honey bee queens (Apis mellifera carnica). V: SMODIŠ ŠKERL, Maja Ivana (ur.), MOŠKRIČ, Ajda (ur.). Zbornik referatov = Book of proceedings, 3. Znanstveno posvetovanje o čebelah in čebelarstvu [tudi] Poklukarjevi dnevi, Ljubljana, 4.-5. oktober 2018 = 3rd Scientific Symposium on Bees and Beekeeping [being] Poklukar's Days, in Ljubljana, 4th-5th October 2018. Ljubljana: Slovensko akademsko čebelarsko društvo: Kmetijski inštitut Slovenije. 2018, str. 85-92. http://www.kis.si/f/docs/Poklukarjevi_dnevi_2018/ZBORNIK_PRISPEVKOV_PD_2018.pdf.

 


Naša spletna stran uporablja piškotke, ki se naložijo na vaš računalnik. Ali se za boljše delovanje strani strinjate z njihovo uporabo?

Več o uporabi piškotkov

Uporaba piškotkov na naši spletni strani

Pravna podlaga

Podlaga za obvestilo je spremenjeni Zakon o elektronskih komunikacijah (Uradni list št. 109/2012; v nadaljevanju ZEKom-1), ki je začel veljati v začetku leta 2013. Prinesel je nova pravila glede uporabe piškotkov in podobnih tehnologij za shranjevanje informacij ali dostop do informacij, shranjenih na računalniku ali mobilni napravi uporabnika.

Kaj so piškotki?

Piškotki so majhne datoteke, pomembne za delovanje spletnih strani, največkrat z namenom, da je uporabnikova izkušnja boljša.

Piškotek običajno vsebuje zaporedje črk in številk, ki se naloži na uporabnikov računalnik, ko ta obišče določeno spletno stran. Ob vsakem ponovnem obisku bo spletna stran pridobila podatek o naloženem piškotku in uporabnika prepoznala.

Poleg funkcije izboljšanja uporabniške izkušnje je njihov namen različen. Piškotki se lahko uporabljajo tudi za analizo vedenja ali prepoznavanje uporabnikov. Zato ločimo različne vrste piškotkov.

Vrste piškotkov, ki jih uporabljamo na tej spletni strani

Piškotki, ki jih uporabljamo na tej strani sledijo smernicam:

1. Nujno potrebni piškotki

Tovrstni piškotki omogočajo uporabo nujno potrebnih komponent za pravilno delovanje spletne strani. Brez teh piškotov servisi, ki jih želite uporabljati na tej spletni strani, ne bi delovali pravilno (npr. prijava, nakupni proces, ...).

2. Izkustveni piškotki

Tovrstni piškotki zbirajo podatke, kako se uporabniki vedejo na spletni strani z namenom izboljšanja izkustvene komponente spletne strani (npr. katere dele spletne strani obiskujejo najpogosteje). Ti piškotki ne zbirajo informacij, preko katerih bi lahko identificirali uporabnika.

3. Funkcionalni piškotki

Tovrstni piškotki omogočajo spletni strani, da si zapomni nekatere vaše nastavitve in izbire (npr. uporabniško ime, jezik, regijo) in zagotavlja napredne, personalizirane funkcije. Tovrstni piškotki lahko omogočajo sledenje vašim akcijam na spletni strani.

4. Oglasni ali ciljani piškotki

Tovrstne piškotke najpogosteje uporabljajo oglaševalska in družabna omrežja (tretje strani) z namenom, da vam prikažejo bolj ciljane oglase, omejujejo ponavljanje oglasov ali merijo učinkovitost oglaševalskih akcij. Tovrstni piškotki lahko omogočajo sledenje vašim akcijam na spletu.

Nadzor piškotkov

Za uporabo piškotkov se odločate sami. Piškotke lahko vedno odstranite in s tem odstranite vašo prepoznavnost na spletu. Prav tako večino brskalnikov lahko nastavite tako, da piškotkov ne shranjujejo.

Za informacije o možnostih posameznih brskalnikov predlagamo, da si ogledate nastavitve.

Upravljalec piškotkov

Kmetijski inštitut Slovenije