Projekt V4-1601 (C) Ocena stanja odpornosti škodljivih organizmov na fitofarmacevtska sredstva v Sloveniji

 

Ime projekta

Ocena stanja odpornosti škodljivih organizmov na fitofarmacevtska sredstva v Sloveniji
Šifra / SICRIS V4-1601 (C)
Obdobje 1. 10. 2016–30. 09. 2019
Nosilec Andrej Simončič  (KIS)

Sodelujoče organizacije

 

 

 

 

Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije 

Kmetijski inštitut Slovenije

Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije - Kmetijsko gozdarski zavod Maribor

Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede

Raziskovalci in tehnično osebje

 

 

 

dr. Sebastjan Radišek, dr. Magda Rak Cizej, Silvo Žveplan, dr. Janja Lamovšek, dr. Robert Leskovšek, dr. Vladimir Meglič, mag. Špela Modic, dr. Jaka Razinger, mag. Marjetica Urbančič Zemljičdr. Gregor Urekmag. Metka Žerjav, Boštjan Matko, Miroslav Mešl, mag. Jože Miklavc, Brigita Bračko, dr. Mario Lešnik, Marijan Sirk, Stanislav Vajs

Sofinancerja

 

 

 

Bibliografija projekta SICRIS

 

Povzetek projekta
Odpornost škodljivih organizmov (ŠO) na FFS predstavlja v zadnjih letih po vsem svetu eno izmed najpomembnejših težav pri pridelovanju gojenih rastlin. Zato ne preseneča, da temu področju posvečajo povsod po svetu izredno pozornost, saj se zaradi posledic odpornosti povečuje poraba FFS, hkrati z njo pa tudi negativne posledice na okolje. Pojav odpornosti se v praksi običajno pokaže kot pojemajoče oziroma zmanjšano delovanje nekega FFS. Pridelovalci tega pojava praviloma ne znajo pravočasno prepoznati, saj vzroke za zmanjšano učinkovitost FFS najpogosteje pripisujejo napakam pri hektarskih odmerkih, pri izvedbi pršenja oziroma škropljenja, neugodnim vremenskim razmeram, neustrezni pripravi tal, nepravilnemu času aplikacije glede na razvojni stadij ŠO, ipd. Uporabniki FFS se zato posledično zatečejo k povečevanju odmerkov in večkratni uporabi istih ali glede načina delovanja podobnih FFS, kar še dodatno vpliva na hitrejši pojav odpornosti, hkrati pa to ob neugodnih ekonomskih učinkih pomeni tudi nepotrebno obremenjevanje okolja s FFS. Tovrstnih raziskav o odpornosti v Sloveniji praktično ne izvajamo. Izjema so redka posamezna preverjanja učinkovitosti FFS pri posameznih škodljivcih pri nekaterih sadnih vrstah, krompirju, hmelju ter raziskave odpornosti plevelov na triazine izpred 20 let in več. V Sloveniji pridelovalci kot tudi strokovne službe zato nimajo na voljo učinkovitih informacij za pomoč pri izbiri najustreznejših FFS, saj ne razpolagamo s podatki o stanju odpornosti posameznih vrst škodljivih organizmov na FFS. S tem so tudi pridelovalci prikrajšani za informacije, ki bi jim koristile pri ukrepih varstva rastlin, s katerimi bi lahko precej zmanjšali uporabo FFS. To po eni strani pomeni izboljšanje ekonomike pridelovanja, hkrati pa bi lahko z manjšo uporabo FFS zmanjšali hkrati negativne vplive uporabe FFS na okolje.

Cilj projekta
Osnovni cilj projekta je ugotoviti stanje na področju odpornosti nekaterih ŠO, ki predstavljajo slovenskim pridelovalcem največje težave pri pridelovanju gojenih rastlin. V projekt bomo vključili tudi preverjanje odpornosti nekaterih plevelnih vrst na nekmetijskih zemljiščih (cestni robovi, železnice, razne industrijske površine, pokopališča, druge komunalne površine), kjer je na voljo izredno omejen izbor herbicidov, hkrati pa že opažamo, da na teh površinah kljub uporabi neselektivnih pripravkov ostajajo nekatere plevelne vrste, ki se lahko razširijo tudi na kmetijska zemljišča. Na podlagi rezultatov bomo lahko bolj utemeljeno potrdili ali ovrgli sum o prisotnosti odpornosti, kar bo predstavljalo osnovo za svetovanje rabe FFS in pripravo natančnejših navodil za izvajanje strategij varstva, ki bodo preprečevale razvoj odpornosti proti ŠO. Danes predstavlja antirezistenčna strategija enega izmed osnovnih gradnikov integriranega varstva rastlin (IVR). Z letom 2014 je pričela Slovenija izvajati Splošna načela IVR pred škodljivi organizmi, ki so zapisana v Prilogi 3 Direktive 2009/128/ES Evropskega Parlamenta in Sveta o določitvi ukrepov za doseganje trajnostne rabe pesticidov. Direktiva nalaga članicam, da vzpostavijo sisteme IVR pred škodljivimi organizmi in sprejmejo nacionalni akcijski plan trajnostne rabe FFS (NAP) Eden od ciljev NAP je zmanjšanje porabe FFS in njihova strokovno upravičena uporaba, ki naj temelji na pravilnem izboru FFS ter izboljšanju tehnoloških postopkov pridelave gojenih rastlin. Na podlagi rezultatov projekta bo omogočena racionalna raba FFS, v primerih ugotovljene odpornosti ter hkratnega pomanjkanja ustreznih FFS pa bo mogoče tudi bolj utemeljeno predlagati rešitve v smislu dodatnih registracij oziroma dovoljenj FFS z drugimi načini delovanja za varstvo pred ŠO. S tem bomo pridelovalcem omogočili tudi ekonomsko učinkovitejše in okolju prijaznejše varstvo rastlin kot tudi kmetijsko pridelavo, kar sta ne nazadnje ena izmed osnovnih ciljev strategije razvoja kmetijstva 2020.

 

 

 


Naša spletna stran uporablja piškotke, ki se naložijo na vaš računalnik. Ali se za boljše delovanje strani strinjate z njihovo uporabo?

Več o uporabi piškotkov

Uporaba piškotkov na naši spletni strani

Pravna podlaga

Podlaga za obvestilo je spremenjeni Zakon o elektronskih komunikacijah (Uradni list št. 109/2012; v nadaljevanju ZEKom-1), ki je začel veljati v začetku leta 2013. Prinesel je nova pravila glede uporabe piškotkov in podobnih tehnologij za shranjevanje informacij ali dostop do informacij, shranjenih na računalniku ali mobilni napravi uporabnika.

Kaj so piškotki?

Piškotki so majhne datoteke, pomembne za delovanje spletnih strani, največkrat z namenom, da je uporabnikova izkušnja boljša.

Piškotek običajno vsebuje zaporedje črk in številk, ki se naloži na uporabnikov računalnik, ko ta obišče določeno spletno stran. Ob vsakem ponovnem obisku bo spletna stran pridobila podatek o naloženem piškotku in uporabnika prepoznala.

Poleg funkcije izboljšanja uporabniške izkušnje je njihov namen različen. Piškotki se lahko uporabljajo tudi za analizo vedenja ali prepoznavanje uporabnikov. Zato ločimo različne vrste piškotkov.

Vrste piškotkov, ki jih uporabljamo na tej spletni strani

Piškotki, ki jih uporabljamo na tej strani sledijo smernicam:

1. Nujno potrebni piškotki

Tovrstni piškotki omogočajo uporabo nujno potrebnih komponent za pravilno delovanje spletne strani. Brez teh piškotov servisi, ki jih želite uporabljati na tej spletni strani, ne bi delovali pravilno (npr. prijava, nakupni proces, ...).

2. Izkustveni piškotki

Tovrstni piškotki zbirajo podatke, kako se uporabniki vedejo na spletni strani z namenom izboljšanja izkustvene komponente spletne strani (npr. katere dele spletne strani obiskujejo najpogosteje). Ti piškotki ne zbirajo informacij, preko katerih bi lahko identificirali uporabnika.

3. Funkcionalni piškotki

Tovrstni piškotki omogočajo spletni strani, da si zapomni nekatere vaše nastavitve in izbire (npr. uporabniško ime, jezik, regijo) in zagotavlja napredne, personalizirane funkcije. Tovrstni piškotki lahko omogočajo sledenje vašim akcijam na spletni strani.

4. Oglasni ali ciljani piškotki

Tovrstne piškotke najpogosteje uporabljajo oglaševalska in družabna omrežja (tretje strani) z namenom, da vam prikažejo bolj ciljane oglase, omejujejo ponavljanje oglasov ali merijo učinkovitost oglaševalskih akcij. Tovrstni piškotki lahko omogočajo sledenje vašim akcijam na spletu.

Nadzor piškotkov

Za uporabo piškotkov se odločate sami. Piškotke lahko vedno odstranite in s tem odstranite vašo prepoznavnost na spletu. Prav tako večino brskalnikov lahko nastavite tako, da piškotkov ne shranjujejo.

Za informacije o možnostih posameznih brskalnikov predlagamo, da si ogledate nastavitve.

Upravljalec piškotkov

Kmetijski inštitut Slovenije