Izgradnja razvojnega modela za ogorčice koreninskih šišk
Eden ključnih dejavnikov, ki vpliva na razmnoževanje ogorčic koreninskih šišk, je temperatura. S pomočjo razvojnega modela, ki smo ga razvili na Kmetijskem inštitutu Slovenije, je mogoče napovedati čas, ki ga ta škodljivec potrebuje za razvoj ene generacije, pri določeni temperaturi, oz. za izračun števila generacij, ki naj bi jih imela preučevana vrsta v eni rastni dobi. Model je uporaben pri vrednotenju gostiteljskega statusa rastlin (ali je določena rastlinska vrsta dober ali slab gostitelj za ogorčice), v praksi pri pridelavi vrtnin in poljščin v rastlinjakih in na prostem ter nam omogoča izdelavo napovedi ob upoštevanju podnebnih sprememb.
Ličinke Meloidogyne spp. v korenini gostiteljske rastline
Vpliv rastlinsko-parazitskih ogorčic na fiziologijo rastlin
Ogorčice koreninskih šišk sodijo med obligatne endoparazite (zajedavci, ki ne morejo preživeti brez gostitelja), ki se prehranjujejo na koreninskem tkivu gostiteljskih rastlin in povzročajo neposredno škodo na njem. V koreninah povzročajo nastanek večjedrnih celic, ki so njihova prehranjevalna mesta. V raziskavah preučujemo povezavo med morfološkimi spremembami na koreninah, ki so posledica napada ogorčic koreninskih šišk, in spremenjenimi fiziološkimi procesi v rastlini. Morfološke spremembe na koreninah, površino in dolžino korenin ovrednotimo s pomočjo preslikave koreninskega sistema ter nadalje s programom WinRHIZO. Zanimajo nas spremembe v hidravlični prevodnosti korenin, spremembe vodnega potenciala v listih, neto fotosinteze, stomatalne prevodnosti, transpiracije ter spremembe v delovanju ksantofilnega cikla.
Preslikane korenine, napadene z ogorčicami koreninskih šišk