Predstavitev
Oddelek za rastlinsko pridelavo sestavljata Skupina za genetiko in žlahtnjenje ter Skupina za poljedelstvo, vrtnarstvo in travništvo. Oddelek deluje na KIS v Ljubljani, v Jabljah, v Komendi in na Ptuju. Na oddelku izvajamo raziskave na področjih molekularne biologije rastlin, populacijske genetike in raznolikosti rastlinskih genskih virov, rastlinske genomike in fenomike, metod ekološkega in konvencionalnega žlahtnjenja, rastlinske fiziologije ter interakcij abiotskega in biotskega stresa rastlin, sekundarnih metabolitov in kakovosti kmetijskih pridelkov. V raziskavah ekoloških in konvencionalnih trajnostnih tehnologij pridelovanja kmetijskih rastlin naslavljamo področja vodne bilance, bilance dušika in drugih hranil, sekvestracije ogljika v tleh ter vpliv tehnologij pridelovanja na rodovitnost tal in okolje. Strokovno delo poteka na področjih zbiranja, hranjenja in vrednotenja genskih virov, žlahtnjenja novih sort kmetijskih rastlin, preskušanja sort in rajonizacije kmetijskih rastlin ter uvajanja novih trajnostnih, ekoloških in konvencionalnih tehnologij pridelovanja. Koordiniramo Javno službo nalog rastlinske genske banke ter Javni službi na področju poljedelstva in vrtnarstva. V sklopu oddelka delujejo Genetski laboratorij, Laboratorij za ekofiziologijo in vrednotenje pridelkov in Laboratorij za tkivne kulture. Delo na poskusnih poskusnih poljih poteka na Oddelku za infrastrukturo, raziskave in prenos znanja v Jabljah, Komendi in na Ptuju ter na zunanjih lokacijah po Sloveniji.
Področja dela
Tehnologija pridelovanja in fiziologija prehrane rastlin - V agrotehničnih poskusih ugotavljamo vpliv različnih kolobarjev
Genetika - Delo je usmerjeno v preučevanje genske raznolikosti in biološkega potenciala rastlinskih genskih virov pri agronomsko pomembnih rastlinskih vrstah z namenom razumevanja njihove evolucije, prilagoditvenih lastnosti in potenciala za žlahtnjenje. Raziskave tako združujejo širok spekter sodobnih metod in pristopov, ki povezujejo fenomiko, genetiko, genomiko in NGS-tehnologije.
Žlahtnjenje - Pri vzgoji novih sort dajemo prednost odpornosti proti biotskim abiotskim stresom, večji kakovosti, boljši prehranski ustreznosti ter prilagodljivosti novim tehnologijam pridelave ter spreminjajočim se podnebnim razmeram.
Infrastruktura
Javne službe
Sodelavci
Predstojnik
dr. Peter Dolničar
Kot specialist za kropmpir na Kmetijskem inštitutu Slovenije deluje že od leta 1991. Njegovo raziskovano delo zajema področja tehnologije pridelovanja krompirja, pridelovanja semenskega krompirja, virologije, fiziologije, genetike in žlahtnjenja krompirja. Strokovno delo je usmerjeno v preskušanje sort krompirja, hranjenje genskih virov krompirja in razvoj tehnologij integriranih in ekoloških načinov pridelovanja semenskega in jedilnega krompirja.
Raziskovalci
Ana Kugovnik
Po izobrazbi sem magistrica molekulske in funkcionalne biologije (2019–2022, Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani, Oddelek za biologijo). Od oktobra 2023 sem kot mlada raziskovalka zaposlena na Kmetijskem inštitutu Slovenije, na Oddelku za rastlinsko pridelavo, pod mentorstvom dr. Aleša Kolmaniča. V okviru svoje doktorske naloge se osredotočam na fenotipizacijo in fiziologijo koreninskih sistemov poljščin, s posebnim poudarkom na ječmenu.
Azra Šabić
Pri svojem delu se osredotoča na vrednotenje, ohranjanje in obnavljanje vrstne pestrosti na kmetijskih zemljiščih, predvsem na travnikih, kar vključuje opravljanje fitocenoloških popisov in kartiranje na terenu ter statistične analize rastlinskih vrst in združb kot bioindikatorjev stanja ekosistemov in vpliva različnih tipov rabe.
dr. Barbara Pipan
Od leta 2007 na Kmetijskem inštitutu Slovenije deluje na področju na populacijske genetike in DNA markerjev ter ga nadalje nadgrajevala z znanji s področij fenomike, genomike ter NGS-based aplikacij pri agronomsko pomembnih rastlinskih vrstah. Je vodja Genetskega laboratorija ter vodja nacionalnega programa žlahtnjenja fižola.
dr. Hajer Ben Ammar
Od oktobra 2024 na Kmetijskem inštitutu Slovenije deluje kot raziskovalka. Pri delu se osredotoča na razvoj zanesljive in učinkovite HPLC metode za kvantifikacijo glikoalkaloidov v kmetijskih pridelkih, s čimer prispeva k izboljšanju analitične natančnosti na področju biokemije rastlin in ocenjevanja varnosti živil.
dr. Mateja Grašič
Na Kmetijskem inštitutu Slovenije deluje kot botaničarka v okviru projekta LIFE FOR SEEDS, katerega cilj je obnova nekaterih pomembnih in ogroženih travniških habitatnih tipov ter vzpostavitev semenske banke značilnih vrst s tovrstnih habitatnih tipov in priprava treh varstvenih ukrepov za nacionalno kmetijsko politiko po letu 2027. Drugi projekti na katerih deluje zajemajo monitoring vegetacije na kmetijskih površinah ter spremljanje vegetacije ob železnicah.
dr. Lovro Sinkovič
Njegovo znanstveno-raziskovano delo zajema področja kakovosti kmetijskih pridelkov, rastlinskih genskih virov, prehranske vrednosti živil, biokemijske sestave ter primarnih in sekundarnih metabolitov v okviru programske skupine Agrobiodiverziteta, nacionalnih (ARIS, CRP) in evropskih projektov (HORIZON, ECPGR, PRIMA, LIFE). V okviru delovanja nacionalnega akcijskega plana za doseganje trajnostne rabe fitofarmacevtskih sredstev (NAP-IVR) sodeluje pri pripravi smernic varstva za različne skupine zelenjadnic.
Strokovni in tehnični sodelavci
Boštjan Ogorevc
Njegovo delo je osredotočeno na ohranjanje in upravljanje rastlinskih genskih virov, zlasti fižola, solate in trav. V okviru javne službe nalog rastlinske genske banke (JSRGB) sodeluje pri zbiranju, karakterizaciji in vzdrževanju akcesij teh vrst.
Projekti
RevAgroForMed – Revitalizacija silvo-pastoralnih sistemov z agro-ekološkim pristopom za povečanje pridelave na kmetijah v sredozemskem območju
CLIMAGROW – Celostne rešitve za rastlinsko pridelavo v času podnebnih izzivov: Nadgradnja znanja, kompetenc in infrastrukture
PRIRAST – Uvajanje trajnostnih in naravi prijaznih tehnologij pridelave in sodobnih pristopov v žlahtnjenju poljščin in vrtnin ter semenarstvu za blaženje učinkov podnebnih sprememb
EIP KOŠEK – Poskusna pridelava avtohtonega semenskega materiala za različne tipe slovenskih travnikov
EUKI 2 – Izboljšanje bilanc ogljika ekoloških kmetij s sekvestracijo atmosferskega ogljika
V4-2420: Ukrepi za zmanjšanje vsebnosti kadmija v pridelkih zelenjadnic in krompirja
V4-2405: Rajonizacija kmetijske pridelave Slovenije za potrebe trajnostne rabe kmetijskih zemljišč, zmanjšanje okoljskih in ekonomskih tveganj pridelave in prilagajanja kmetijstva podnebnim spremembam
CARBON 4 SOIL QUALITY: Zajemanje in shranjevanje atmosferskega CO2 za izboljšanje kakovosti tal
Carbon Farming CE: Razvoj gospodarjenja z ogljikom v kmetijstvu v Srednji Evropi
V4-2001: Možnost izboljšanja produktivnosti in zmanjšanja odvisnosti od uporabe kemičnih fungicidov v kmetijstvu z uporabo plinske plazme
LIVESEEDING – Ekološka pridelava semena in žlahtnjenje rastlin za pospeševanje trajnostnih in raznovrstnih živilskih sistemov v Evropi
EUKI: Izboljšanje bilanc ogljika ekoloških kmetij brez živine za sekvestracijo atmosferskega ogljika
LIFE for Seeds: Ohranjanje prioritetnih travniških habitatnih tipov v Sloveniji z vzpostavitvijo semenske banke in obnovo in situ (LIFE20 NAT/SI/000253)
V4-2007: Razvoj metod in vzpostavitev sistemov uradnega preizkušanja ekoloških sort in heterogenega materiala izbranih poljščin in zelenjadnic
Publikacije
9. Posvet o ohranjanju in trajnostni rabi rastlinskih genskih virov
Priporočena sortna lista koruze za zrnje in silažo za leto 2025
Projekt ECOBREED: sodelovanje kmetov pri poskusih v Sloveniji v letu 2021
ECOBREED Organic Breeding Conference, 17-19 January 2024, Ljubljana, Slovenia, Book of abstracts
