Poklukarjevi dnevi 2014

Prvo znanstveno posvetovanje o čebelah in čebelarstvu

V četrtek, 13. februarja 2014, je na Kmetijskem inštitutu Slovenije potekalo Prvo znanstveno posvetovanje o čebelah in čebelarstvu. Organizatorja, Slovensko akademsko čebelarsko društvo in Kmetijski inštitut Slovenije, sta k sodelovanju povabila priznane slovenske raziskovalce in strokovne sodelavce s področja čebelarstva ter strokovnjake s Hrvaške, Srbije in Makedonije.

Prvi del dogodka je bil namenjen predstavitvi bogatega opusa dela dr. Janeza Poklukarja (1960–2004), zaslužnega sodelavca inštituta, ki je bil med ustanovitelji Slovenskega akademskega čebelarskega društva, prav tako pa je pustil izjemen pečat pri razvoju Čebelarske zveze Slovenije. Nenadomestljiv je njegov prispevek pri selekciji in zaščiti kranjske čebele (Apis mellifera carnica). Po besedah doc. dr. Andreja Simončiča, direktorja Kmetijskega inštituta Slovenije, je inštitut z njegovim vzrejnim delom postal vodilna slovenska ustanova na tem področju, prepoznavna tudi zunaj državnih meja.

Drugi, znanstveni del posvetovanja, je prinesel prvo manifestacijo znanosti na področju čebelarstva pri nas, s ciljem služiti razvoju stroke z znanstvenimi dosežki in pomagati čebelarjem pri reševanju izzivov na terenu, v čebelarski praksi. Raziskovalci, strokovni in drugi delavci v čebelarstvu so obravnavali sodobne raziskovalne, strokovne, razvojne, organizacijske in druge dosežke na področju čebelarstva. V okviru posvetovanja je bilo predstavljenih 18 znanstvenih del ter 11 strokovnih prispevkov s področja selekcije in vzreje čebel, bolezni, čebelarske tehnologije ter raziskav čebeljih pridelkov. Znanstveno posvetovanje je pokazalo pestrost znanstvenega udejstvovanja ter izpostavilo nove izzive in rešitve v čebelarstvu.

Program posvetovanja

Ob dogodku je izšla publikacija Sadovi dela dr. Janeza Poklukarja v slovenskem čebelarstvu in zbornik 1. znanstveno posvetovanje o čebelah in čebelarstvu. Na vpogled ali izposojo sta na voljo v knjižnici Kmetijskega inštituta Slovenije.

Poklukarjevi dnevi 2018

Udeleženci

Udeleženci

Nataša Jazbinšek Seršen, MOL

Nataša Jazbinšek Seršen, MOL

Marjan Papež

Marjan Papež

Moderatorja dr. Janez Prešern in prof. dr. Janko Božič

Moderatorja dr. Janez Prešern in prof. dr. Janko Božič

Dr. Peter Kozmus, ČZS

Dr. Peter Kozmus, ČZS

Damjana Grobelšek, SČA

Damjana Grobelšek, SČA

Dr. Giovanni Formato, Italija (desno)

Dr. Giovanni Formato, Italija (desno)

Dr. Maja Smodiš Škerl, predsednica SAČD

Dr. Maja Smodiš Škerl, predsednica SAČD

Robert Bali (sredina), Mag. Franc Javornik (desno)

Robert Bali (sredina), Mag. Franc Javornik (desno)

Vzrejevalci matic: Janko Bukovšek, Mitja Nakrst

Vzrejevalci matic: Janko Bukovšek, Mitja Nakrst

Darja Šolar

Darja Šolar

Doc. dr. Mojca Korošec, BF

Doc. dr. Mojca Korošec, BF

Špela Zarnik

Špela Zarnik

Dr. Matjaž Deželak, Medex

Dr. Matjaž Deželak, Medex

Doc. dr. Anton Gradišek, IJŠ

Doc. dr. Anton Gradišek, IJŠ

Dr. Cecilia Costa, Italija

Dr. Cecilia Costa, Italija

Dr. Danilo Bevk, NIB

Dr. Danilo Bevk, NIB

Dr. Ajda Moškrič, KIS

Dr. Ajda Moškrič, KIS

Doc. dr. Gordana Glavan, BF

Doc. dr. Gordana Glavan, BF

Laura Šimenc, VF

Laura Šimenc, VF

Jorge Rivera Gomis, Italija

Jorge Rivera Gomis, Italija

Izr. prof. dr. Ivan Toplak, VF

Izr. prof. dr. Ivan Toplak, VF

Lucija Žvokelj, NVI

Lucija Žvokelj, NVI

Jerica Vreček Šulgaj, NVI

Jerica Vreček Šulgaj, NVI

Darja Šolar in dr. Maja Smodiš Škerl

Darja Šolar in dr. Maja Smodiš Škerl

Izr. prof. dr. Ivana Tlak Gajger (LEVO), prodekan Veterinarske fakultete, Zagreb (DESNO)

Izr. prof. dr. Ivana Tlak Gajger (LEVO), prodekan Veterinarske fakultete, Zagreb (DESNO)

Veterinarska fakulteta, Zagreb

Veterinarska fakulteta, Zagreb

Udeleženci ekskurzije in gostitelji pred Veterinarsko fakulteto v Zagrebu

Udeleženci ekskurzije in gostitelji pred Veterinarsko fakulteto v Zagrebu

3. Poklukarjevi dnevi

Na Poklukarjevih dnevih, 3. znanstvenem posvetu o čebelah in čebelarstvu, je bilo predstavljenih več kot dvajset novih strokovnih in znanstvenih prispevkov s področja čebelarstva. Zdaj že tradicionalen posvet je potekal v četrtek, 4. oktobra 2018, na Kmetijskem inštitutu Slovenije in v petek, 5. oktobra 2018, na Veterinarski fakulteti Univerze v Zagrebu.

Referenti so svoje izsledke predstavili v več sklopih. V prvem sklopu je Marjan Papež govoril o pomenu dokumenta – Predlog razvojnega projekta »Obnova in razvoj slovenskega čebelarstva«. Peter Kozmus je odgovoril na vprašanje, kako lahko s pomočjo Svetovnega dne čebel zagotovimo boljše pogoje za preživetje čebel; Matej Mandelj pa je predstavil obetavne načrte za Hišo kranjske čebele v Višnji gori. Damjana Grobelšek, predstojnica Slovenske čebelarske akademije, je predstavila možnosti prenosa znanj v prakso skozi novoustanovljeno akademijo. Predstavila se je tudi Darja Šolar, mlada prevzemnica čebelarske kmetije.

V drugem sklopu posveta je Mojca Korošec govorila o izsledkih raziskave o zaznavi arom medu med mladimi potrošniki. Matjaž Deželak iz Medexa je predstavil biokemijske označevalce v medu; Špela Zarnik, študentka na Biotehniški fakulteti, je predstavila diplomsko nalogo o pridobivanju matičnega mlečka sočasno ob vzreji matic. V nadaljevanju sta Anton gradišek in Danilo Bevk govorila o opraševalcih; Ajda Moškrič je predstavila možnosti izolacije dednine iz neinvazivnih bioloških virov pri maticah kranjske čebele; Gordana Glavan je govorila o negativnih učinkih srebrovih nanodelcev na kranjsko čebelo.

Sodelovali so gostje iz tujine, med njimi Cecilia Costa (Bolonja, Italija), ki je govorila o selekciji čebel na odpornost proti varojam; praktične preskuse zdravila VarroMed proti varoji je predstavil Jorge Rivera Gomis (Rim, italija); O dobri čebelarski praksi in sodelovanju čebelarjev na evropskem nivoju in o možnostih uporabe sladkornega testa za določanje čebeljih virusov sta govorila Giovanni Formato in Marco Pietropaoli (Rim, Italija).

V zadnjem delu posveta so bili predstavljeni referati iz zdravstvenega varstva čebel. Ivan Toplak in Laura Šimenc sta govorila o virusih pri čebelah; Lucija Žvokelj je predavala o prisotnost praživali iz družine Trypanosomatidae v vzorcih čebel iz Slovenije. Za zaključek posveta je o hudi gnilobi čebelje zalege spregovorila Jerica Vreček Šulgaj.

 

Drugi dan posveta so udeleženci obiskali Veterinarsko fakulteto Univerze v Zagrebu. Gostila jih je Ivana Tlak Gajger, predstojnica Zavoda za biologijo in bolezni rib in čebel, ki je skupaj z Metko Pislak Ocepek, Vlasto Jenčič in Majo Smodiš Škerl predstavila sodelovanje Slovenije in Hrvaške v preteklih in zadnjih letih.

 

ZBORNIK PRISPEVKOV (datoteka spodaj)

POSAMEZNI PRISPEVKI (spodaj)

 

Prispevek o Poklukarjevih dnevi v oddaji LJUDJE IN ZEMLJA (prvih 7:15 min)

Prispevek v Kmečkem glasu (24.10.2018) - datoteka spodaj

Prispevek v glasilu Zelena dežela (Okt. 2018) - datoteka spodaj

 

Sponzorji posveta:

Projekt BPractices, Mestna občina Ljubljana, Hiša medu Božnar, Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Lejca d.o.o. (Bee's Hug), Slovenska čebelarska akademija.

 

Poklukarjevi dnevi 2016

2. ZNANSTVENO POSVETOVANJE O ČEBELAH IN ČEBELARSTVU

Na Kmetijskem inštitutu Slovenije je v torek, 25. oktobra 2016, potekalo 2. Znanstveno posvetovanje o čebelah in čebelarstvu, na katerem so strokovnjaki in raziskovalci predstavili stanje v čebelarstvu ter rešitve za izboljšanje preživetja čebel in ohranjanje visoko kakovostnih čebeljih pridelkov.  V sekcijah Biologija čebel, Patologija čebel in Tehnologija čebelarjenja je bilo predstavljenih 17 referatov, ki so odpirali zanimive razprave.


Dogodka, ki je potekal v organizaciji Slovenskega akademskega čebelarskega društva (SAČD) in Kmetijskega inštituta Slovenije, in nosi podnaslov 'Poklukarjevi dnevi', v spomin dr. Janezu Poklukarju, nekdanjemu predsedniku SAČD, se je udeležilo več kot 80 strokovnjakov in raziskovalcev iz raznih inštitucij s področja čebelarstva, kot tudi čebelarji iz Slovenije ter gostje iz Bosne in Hercegovine ter Hrvaške.

Zbornik referatov (.pdf)                              Foto utrinki (povezava na FB)

Referati po avtorjih:

Danilo

Bevk

Pestrost divjih čebel in njihov pomen za kmetijstvo in naravo

Gordana

Glavan

Dvojni učinek kronične izpostavitve kranjske čebele (Apis mellifera carnica) diazinonu na aktivnost membransko vezane in vodotopne acetilholinesteraze v glavi in oprsju

Andrej

Gogala

Raznovrstnost in ogroženost divjih čebel v Sloveniji

Anton

Gradišek

Čmrlji: pašna dejavnost in zvok brenčanja

Urška

Jamnikar Ciglenečki

Filogenetska analiza sevov virusa deformiranih kril ugotovljenih pri čebelah in varojah v Sloveniji

Snežana

Jurišić

Vpliv HMF-a na dolgoživost čebel v laboratorijskih pogojih

Andreja

Kandolf Borovšak

Vsebnost kumafosa v medu in vosku

Stanko

Kapun

Tehnologija oskrbe čebelje družine v poznem poletnem obdobju

Peter

Kozmus

Rezultati morfološke analize populacije kranjske čebele (Apis mellifera carnica Pollman) v Sloveniji na podlagi obarvanosti obročkov na zadku

Nataša

Lilek

Optimizacija tehnologije pridelave cvetnega prahu (osmukanca)

Tanja

Magdič

Sheme kakovosti – priložnost za dvig prepoznavnosti in izboljšanje ekonomičnosti čebelarstva

Tadej

Malovrh

Obrambni sistem čebel

Goran

Mirjanić

Nivo i kvalitet ishrane pčela kao bitan faktor uspjeha u pčelarstvu

Metka

Pislak Ocepek

Spremljanje čebeljih družin kot podlaga za zatiranje varoj

Franc

Potočnik

Urbano čebelarjenje v Sloveniji

Tomaž

Samec

Način pridobivanja propolisa v AŽ panju

Maja

Smodiš Škerl

Spremljanje kakovosti čebeljih matic v vzrejališčih v Sloveniji in postavitev kriterijev za certificiranje matic

Ivana

Tlak Gajger

Biokemijski i histokemijski profil ličinaka iz pčelinjih zajednica invadiranih mikroporidijom Nosema


Naša spletna stran uporablja piškotke, ki se naložijo na vaš računalnik. Ali se za boljše delovanje strani strinjate z njihovo uporabo?

Več o uporabi piškotkov

Uporaba piškotkov na naši spletni strani

Pravna podlaga

Podlaga za obvestilo je spremenjeni Zakon o elektronskih komunikacijah (Uradni list št. 109/2012; v nadaljevanju ZEKom-1), ki je začel veljati v začetku leta 2013. Prinesel je nova pravila glede uporabe piškotkov in podobnih tehnologij za shranjevanje informacij ali dostop do informacij, shranjenih na računalniku ali mobilni napravi uporabnika.

Kaj so piškotki?

Piškotki so majhne datoteke, pomembne za delovanje spletnih strani, največkrat z namenom, da je uporabnikova izkušnja boljša.

Piškotek običajno vsebuje zaporedje črk in številk, ki se naloži na uporabnikov računalnik, ko ta obišče določeno spletno stran. Ob vsakem ponovnem obisku bo spletna stran pridobila podatek o naloženem piškotku in uporabnika prepoznala.

Poleg funkcije izboljšanja uporabniške izkušnje je njihov namen različen. Piškotki se lahko uporabljajo tudi za analizo vedenja ali prepoznavanje uporabnikov. Zato ločimo različne vrste piškotkov.

Vrste piškotkov, ki jih uporabljamo na tej spletni strani

Piškotki, ki jih uporabljamo na tej strani sledijo smernicam:

1. Nujno potrebni piškotki

Tovrstni piškotki omogočajo uporabo nujno potrebnih komponent za pravilno delovanje spletne strani. Brez teh piškotov servisi, ki jih želite uporabljati na tej spletni strani, ne bi delovali pravilno (npr. prijava, nakupni proces, ...).

2. Izkustveni piškotki

Tovrstni piškotki zbirajo podatke, kako se uporabniki vedejo na spletni strani z namenom izboljšanja izkustvene komponente spletne strani (npr. katere dele spletne strani obiskujejo najpogosteje). Ti piškotki ne zbirajo informacij, preko katerih bi lahko identificirali uporabnika.

3. Funkcionalni piškotki

Tovrstni piškotki omogočajo spletni strani, da si zapomni nekatere vaše nastavitve in izbire (npr. uporabniško ime, jezik, regijo) in zagotavlja napredne, personalizirane funkcije. Tovrstni piškotki lahko omogočajo sledenje vašim akcijam na spletni strani.

4. Oglasni ali ciljani piškotki

Tovrstne piškotke najpogosteje uporabljajo oglaševalska in družabna omrežja (tretje strani) z namenom, da vam prikažejo bolj ciljane oglase, omejujejo ponavljanje oglasov ali merijo učinkovitost oglaševalskih akcij. Tovrstni piškotki lahko omogočajo sledenje vašim akcijam na spletu.

Nadzor piškotkov

Za uporabo piškotkov se odločate sami. Piškotke lahko vedno odstranite in s tem odstranite vašo prepoznavnost na spletu. Prav tako večino brskalnikov lahko nastavite tako, da piškotkov ne shranjujejo.

Za informacije o možnostih posameznih brskalnikov predlagamo, da si ogledate nastavitve.

Upravljalec piškotkov

Kmetijski inštitut Slovenije